​

Vsak ustvarjalec je priča svojega časa: piše, komentira, riše, slika in s tem zarisuje svojo dobo. Se pravi, priča o svojem času, njegovo videnje je del zgodovinske resnice nekega časa.  Časi pa so različni…..  Kje in kako stati, ko pa je tempo spodnašanja vedno večji? Gre pravzaprav za uresničenje zgodovinskih, teoretskih in intuitivnih danosti, ki naj bi likovno uglašeno zazvenele v izborjenih videnjih: navidez preprostih, a hoteno izumetničenih in onesnaženih onesnaženosti našega časa.  Torej, askeza-črte, barve, forme, duh in mišljenje, ki je prvobitna človeku.